Glas je moj univerzum –

samoraziskovanje skozi arhetipe in odkrivanje potenciala skozi svoj glas 

ljoba-logo

Kdor poje, bolj živi.

Petje je najpreprostejši duhovni dar človeku. Dan tako otroku, kot starcu. Ko duša igra na telo. V vseh ljudstvih sveta je petje vsakdanji ritual, ki povezuje ljudi v skupnost, človeka samega pa s samim seboj, življenjem in višjo razsežnostjo, ki se ob petju skozenj pretaka v svet.

Z ozaveščenim petjem melodij in glasov vzpostavljamo harmonijo naših notranjih energij, vibracije organov, sistem metabolizma in čustev, kakor tudi spoznavnih sposobnosti. Z ozaveščenim petjem človek izgrajuje tudi novo vitalno, eterično telo.

Uglaševalske vilice planetov nam bodo v skromno oporo za vstop v svet glasbe sfer, za katero upravičeno lahko rečemo, da je utrip božjega srca.

Ljoba Jenče F Branko Čeak 2018 BC8_5021

Ljoba Jenče je eden vodilnih glasov slovenske kulturne dediščine in je gostovala že skoraj po vsem svetu. Tako na svetih mestih kapele neuničljivosti v palači bogov Potala v Lhasi, cerkvi Kristusa Spasitelja v Moskvi, kot svetovnih centrih, v dvorani Združenih narodov v New Yorku, sedežu Unesca v Parizu, Kraljevi akademiji v Londonu in doma v Sloveniji ob razstavi tisočletja Brižinski spomeniki v Nuk in drugod.

V ustnem izročilu niso le ljudske pesmi, temveč je tudi liturgija, glas narave in vesolja. V njem je prepoznala glas zemlje, ljudi in večnosti. Človek ga nosi v sebi, vendar ga mora prepoznati in aktivirati. Molit. Prepevat. To je sveto mesto.

Izkušnjo želi posredovati naprej. Njen zadnji projekt z režiserko Jasno Hribernik: Komunikacija eholokacija (2020, Pixxelpoint, KD Nova Gorica) vzpostavlja komunikacijo z največjimi bitji planeta, kiti in izpostavlja vprašanje naše civilizacije, kako naprej!? Ljoba to vidi kot pot dajanja sebe z najboljšim, kar ima, s svojim glasom.